Driska pri dojenčku

Driska pri dojenčku

driska pri dojenčku

Driska je v otroškem obdobju precej pogosto obolenje, ki načeloma za dojenčka ni življenjsko nevarna, je pa potrebno ob pojavu driske ustrezno ukrepati. Manjši kot je otrok, nevarnejša je driska, saj lahko dehidracija pri zares majhnih dojenčkih nastopi zelo hitro. Driska pri dojenčku se kaže v obliki pogostega, povsem tekočega odvajanja. Lahko jo spremlja tudi bruhanje. Zaradi pogostega odvajanja dojenček izgublja več vode in mineralnih snovi kot običajno, zato je pomembno, da oboje v zadostnih količinah nadomeščamo. V hujših oblikah driska lahko pomeni nevarno zdravstveno stanje in je zato potreben obisk pri pediatru. Posledica takšne hujše oblike driske je lahko dehidracija, podhranjenost in slabotnost. Povzročitelj driske pri dojenčku in majhnih otrocih je v kar 70 % virus. Za hitrejše okrevanje in za to, da bi preprečili odhod k zdravniku ali v bolnico, lahko veliko  naredimo že starši sami, če na pravi način in pravočasno odreagiramo.

Kako prepoznati drisko?

Dojenčki, ki so izključno dojeni, imajo zaradi materinega mleka že po naravi mehkejše in redkejše blato, tudi odvajajo običajno pogosteje kakor otroci, ki so hranjeni z mlečno formulo. Drisko vendarle lahko prepoznamo – je namreč mnogo bolj vodena od običajnega blata, ima močnejši, neprijeten vonj (ki ga blato doječega dojenčka običajno nima), otrok se ne počuti dobro, lahko bruha ali ima povišano telesno temperaturo.

Kako ukrepati ob driski?

Driska pri dojenčku je nevarna zlasti v njegovem prvem letu starosti, saj dojenčki ne uspejo dovolj hitro nadoknaditi izgubljene tekočine in hranilnih snovi. Če je driska močna, lahko v že samo 6 urah pride do dehidracije, zato so pravilni ukrepi staršev bistvenega pomena.

  • Dojenček naj pije pogosteje in po malem (še najbolje in najlažje bo, da mu tekočino dajate po žličkah),
  • V kolikor je dojenček dojen, nadaljujte z dojenjem in mu dojko ponujajte bolj pogosto (dodajte kakšen podoj več), saj se z materinim mlekom nahrani in odžeja,
  • Izgubljeno tekočino pri dojenčku nadomeščamo s prekuhano vodo ali borovničevim čajem (čaj suhih borovnic), ki zapira,
  • Če je driska zelo huda in pogosta, po navodilu pediatra izgubljene snovi nadomestite z glukozno-mineralno rehidracijsko mešanico,
  • Otroku ponudimo več manjših obrokov, saj manjše količine hrane otrok hitreje prebavi,
  • Preverjajte, da dojenček ni dehidriran – to je najlažje storiti tako, da s palcem in kazalcem nežno uščipnemo dojenčkovo kožo na zapestju (guba na zapestju) – v kolikor se guba, ki smo jo naredili s svojimi prsti, takoj ne poravna, koža pa napne, je to znak, da je otrok dehidriran (guba ostane še nekaj časa potem, ko smo že umaknili svojo prste),
  • V času driske lahko otroku pomagate s probiotiki, ki jih je mogoče kupiti v lekarni in pozitivno delujejo pri obnovi črevesne flore.

Kdaj k zdravniku?

K zdravniku je smiselno iti, če:

  • Je dojenček zelo majhen, driska pa pogosta ali se ji pridruži še bruhanje,
  • Se dojenčku stanje ne izboljša v treh dneh,
  • Če je odvajanje blata zelo pogosto,
  • Če se driski pridruži bruhanje,
  • Če v blatu opazite kri,
  • Če drisko spremlja vročina,
  • Če zavrača dojenje oziroma gosto hrano in tekočino,
  • Če opazite znake dehidracije (poleg gube na roki še suh jezik, zaspanost, huda žeja, vdrte oči).

V kolikor sumite, da je dojenčkova driska posledica alergije na določeno hrano (bodisi preko materinega mleka bodisi preko goste hrane), to nemudoma povejte pediatru, ki bo otroka poslal na nadaljnje preiskave, v vmesnem času pa se hrani, ki jo sumite, da povzroča težave, izogibajte (v primeru dojenja se mora problematičnih živil izogibati mati). Najpogostejši alergeni, ki lahko povzročajo drisko, so mleko in mlečni izdelki, arašidi, svinjina, jajca, pšenica.

Vzroki za drisko

Vzroki so različni – v kolikor izključimo alergijo, je driska lahko posledica:

  • Bakterijske ali virusne črevesne okužbe,
  • Rotavirusne okužbe (blato ima izrazito smrdljiv vonj in je sluzast po teksturi),
  • Okužbe s hrano (zlasti v poletnih mesecih).

Strokovnjaki pravijo, da je za malega otroka povsem normalno, da se letno okuži z dvema do tremi črevesnimi okužbami.

Kaj storiti, če otrok noče piti?

Pri driski je najpomembneje, da nadomeščamo izgubljene tekočine. V kolikor doječ otrok zavrača dojko, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika. Tekočino otroku ponujamo v majhnih količinah – po žlički. Tekočino mu ponujajmo ves čas – tudi, če uspe popiti zgolj nekaj žlic, je to bolje, kakor če ne bi popil ničesar. V kolikor otrok povsem zavrača tekočino, je obisk zdravnika neizogiben.

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani