S prihodom novega družinskega člana se za družino marsikaj spremeni. Bodoča starša tako že v mesecih pričakovanja navadno prebirata poučno literaturo na temo nege in vzgoje dojenčka. Eden izmed izjemno pomembnih vidikov nege je seveda tudi prehrana, ki še zlasti pri novorojenčkih pomeni eno izmed primarnih in najbolj pomembnih vidikov njihovih življenj.
Dojenje
Novorojenčki prvih šest mesecev svojega življenja ne potrebujejo ničesar drugega kot materino mleko. Dojenje zadovoljuje vse novorojenčkove potrebe po hranilnih snoveh. Seveda je pomembno, da se mati v tem času prehranjuje kar se da raznoliko in zdravo. Pri izbiri hrane doječe matere obstaja veliko mitov, eden najbolj zakoreninjenih pri nas je gotovo ta, da se je med dojenjem potrebno ogibati surovi zelenjavi in sadju, saj naj bi to pri dojenčku povzročalo krče. Namesto upoštevanja takih neutemeljenih prehranskih smernic doječe matere je bolje, da mati je vsega po malem, pri čemer se izogiba prehrane, po kateri opazi, da dojenčka napenja, zvija, krči ipd. Dojenja se mati nauči že v porodnišnici, ko dojenčka kmalu po porodu pristavijo k njenim prsim. Takrat imajo dojenčki namreč najmočnejši sesalni refleks, zato je pomembno, da se le-ta s sesanjem tudi ohrani. Mati po rojstvu dojenčka nahrani z mlezivom oziroma prvim mlekom, ki je izjemno hranilno in zdravo. Novorojenček si namreč na tak način izgradi trden imunski sistem in nasploh naj bi materino mleko pozitivno vplivalo tudi na otrokov nadaljnji razvoj. Dojenje seveda ni tako enostavno kakor izgleda, zahteva veliko potrpljenja in treninga. Pomembno je, da mlada mamica ne odneha prehitro in se za nastajanje mleka zares potrudi. Raziskave so namreč pokazale, da na svetu zgolj 1% žensk zaradi različnih zdravstvenih težav nima lastnega mleka. V tem primeru na tržišču obstajajo nadomestna oziroma adaptirana mleka.
Prehod na gosto hrano
Nekje med četrtim in petim mesecem starosti se prehrana dojenčka spremeni. Tedaj se naj bi namreč postopoma začelo uvajati gostejšo hrano. Materino mleko namreč ne more več pokriti vseh dojenčkovih potreb po hranilnih snoveh. Rast dojenčkov v tej dobi je izjemno intenzivna, zato je pomembno, da je hrana, ki jo dojenčku pripravimo raznolika. Najprej začnemo uvajati zelenjavo, nato sadje, nato pa tudi meso. Iz tega dojenčku pripravimo okusne kašice, matere, ki mleko še imajo, pa lahko dva dnevna obroka še vedno ohranijo mlečna. Dojenčki naj bi na družinsko prehrano prešli šele nekje med 12 in 24 mesecem starosti. Pri pripravi goste hrane je pomembno, da ne pretiravamo z začimbami, ampak dojenčka postopoma navajamo na nove okuse. Nekateri dojenčki gosto hrano sprejmejo z velikim navdušenjem, spet drugi jo nekaj časa odklanjajo in se nanjo privajajo počasi. Pomembno je, da dojenčka z novimi okusi ne silimo, ampak počakamo, da sam pokaže zrelost in zanimanje za prve grižljaje goste hrane. Čeprav pediatri uvajanje goste hrane priporočajo pri 4 oziroma 5 mesecu starosti, dojenček svojo pripravljenost na novo fazo prehranjevanja kaže predvsem tako, da odpira usta in kašico zadrži v ustih. V kolikor dojenček gosto hrano v celoti izloča z jezičkom ven, je to precej gotov znak, da na uvajanje goste hrane razvojno še ni pripravljen. Ne glede na to, pa je pri 6 mesecih vendarle zadnji čas, da z navajanjem na gosto hrano vztrajamo, saj v nasprotnem primeru dojenček lahko postane slaboten, slabokrven, se slabše razvija, itd., ker mu mleko ne zadošča več.