Ko se kot starši prvič srečujemo z nakupom avtosedeža za našega malčka, hitro ugotovimo, da na trgu obstaja veliko ponudnikov, različnih skupin avtosedežev in znamk. Pri nakupu avtosedeža mora biti glavni kriterij gotovo varnost. V avtosedežu otroka po rojstvu odpeljemo že iz porodnišnice, nato pa ga spremlja skozi vsa prva leta življenja.
Katere skupine avtosedežev poznamo?
Avtosedež je vedno najbolje kupovati tako, da ga z otrokom preizkusimo. Razvrstitev v skupine po kg in starosti je pogosto zavajajoča. Da je nek avtosedež zares primeren za našega otroka je najbolje preveriti tako, da otroka posedimo v sedež in preverimo, kje se nahajajo zgornje odprtine, skozi katere potekajo pasovi. Če so otrokova ramena višja od odprtin, skozi katere so vpeti varnostni pasovi, potem je avtosedež za otroka premajhen in si lahko v njem poškoduje ramena in ključnico.
V osnovi poznamo tri skupine, ki so oblikovane glede na otrokovo težo in starost:
- Skupina 0+
Gre za avtosedeže, primerne za otroke do 1,5 leta oziroma do 13 kg.
- Skupina I
Gre za avtosedeže za malčke od 8 mesecev do 4 leta oziroma od 9 do 18 kg.
- Skupina II + III
Gre za avtosedeže za otroke med 3 in 12 let oziroma od 15 do 36 kg.
Obstajajo tudi avtosedeži I+II+III, ki so primerni za otroke od 9 do 36 kg. Seveda se pri tej razvrstitvi takoj poraja vprašanje, kateri avtosedeži so bolj varni. Mnogi strokovnjaki priporočajo nakup avtosedežev posameznih skupin , torej najprej od 9-18 in nato od 15-36 kg, saj naj bi testi pokazali, da so takšni avtosedeži varnejši od kombiniranih avtosedežev (9-36 kg).
Za večje otroke je mogoče kupiti tudi t.i. jahača, ki naj bi imel ob strani vodili, ob kateri je mogoče speljati spodnji trak varnostnega pasu. S tem zagotovimo, da ob morebitnem trku jahač ostane pod telesom otroka. Starše ugodne cene jahačev, ki so običajno primerni za otroke od 15 do 36 kg, pogosto prepričajo v nakup, toda po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da se iz varnostnih razlogov bolj kakor jahače vendarle priporoča uporaba otroškega avtosedeža, ki ima naslon in nastavljivo naslonjalo za glavo.
Kateri avtosedeži so najbolj varni?
Ko kupujemo avtosedež za našega otroka, se moramo vedno prepričati, da ima določen model opravljeno homologacijo in ustrezno oznako ECE (veljavna oznaka homologacije). Pri nakupu mora biti glavni in edini kriterij varnost otroka, ki se bo v njem vozil, in ne barva ali dizajn. Za pravilno in lažje nameščanje avtosedeža v avtomobil se priporoča tudi nakup sistema isofix – gre za sistem pritrditve, s katerim smo lahko prepričani, da smo avtosedež v avtomobil namestili pravilno. Raziskave namreč kažejo, da je v kar 60 % uporabe avtosedežev, ki jih pritrdimo le z varnostnimi pasovi, pritrditev nepravilna.
Če dojenčka v lupinici (avtosedež skupine 0+) prevažamo na sprednjem, sovoznikovem sedežu, moramo poskrbeti za to, da začasno izključimo varnostno blazino. V kolikor te možnosti v danem vozilu ni, je otroka nujno potrebno namestiti na zadnji sedež. Za nadzor nad dojenčkom lahko na naslonjalo zadnjih sedežev pritrdimo priročno ogledalo, s katerim opazujemo dojenčka med vožnjo.
Nov ali rabljen avtosedež?
Ker so avtosedeži kar velik finančni zalogaj, se mnogi starši ozirajo za nakupom rabljenih avtosedežev. S tem načeloma ni nič narobe, ni pa odveč previdnost. Pri tovrstnih rabljenih sedežih namreč vselej obstaja verjetnost, da je bil avtosedež že udeležen v prometni nesreči ali trku, ki je povzročil morebitne deformacije sedeža. Prav tako je pri avtosedežih, ki so starejši od 7 let, nevarnost obrabe plastičnih in drugih delov, s tem pa je večja verjetnost, da sedež v primeru nesreče otroka ne bo učinkovito zaščitil.
Pri otrocih, ki so težji od 18 kg, moramo biti pozorni, da so pripeti z varnostnim pasom kot odrasli (z varnostnimi pasovi, ki so pritrjeni na avto). Naloga avtosedeža v tem primeru je v tem, da privzdigne otrokovo telo, da lahko varno namestimo varnosti pas preko ramen in bokov (ne pa preko vratu in trebuha).
Napake pri uporabi avtosedežev
Najbolj pogosti napaki sta napačno pritrjen avtosedež in nepravilno uporabljen varnostni pas. Še posebej slednje je velik problem, saj starši svoje malčke običajno ne pripnejo dovolj tesno, kar pa pomeni, da bi v primeru nesreče njihovo telo lahko nevarno zanihalo.
Pogosto starši otrok tudi ne pripenjajo, ko gre za kratke poti. To je seveda lahko tudi usodno, saj je sila trka pri samo 50 km/h enaka padcu iz 4. nadstropja.
Pomembno je tudi preverjati, ali je otrok avtosedež nemara že prerasel – ne glede na to, da morda po kg ali letih še ustreza določeni skupini avtosedeža. Najlažje je to preveriti tako, da pogledamo položaj otrokove glave – ta ne sme nikoli segati iz sedeža, ampak mora biti nekje na sredini naslona za glavo.