Domov Učenje in vzgoja Kako skozi igro otroka naučiti varnosti v prometu?

Kako skozi igro otroka naučiti varnosti v prometu?

varnost v prometu

Vsi starši si za svoje otroke v prvi vrsti želimo zdravja in varnosti. Pomemben del zagotavljanja varnosti je tudi varnost otrok v prometu. Čeprav mnogi starši menijo, da so predšolski otroci še premajhni za vzgojo o prometu in varnosti, pa je nasprotno ključnega pomena, da otroke z igro vzgajamo za varno vključevanje v promet še preden prestopijo prag osnovne šole. Otroci bodo prometno varnost najlažje in najbolje razumeli, če jim jo predstavimo na zabaven način, skozi igro in na način, ki bo primeren njihovi stopnji razvoja in starosti. Starši pogosto pozabljamo, da je potrebnega dovolj časa, potrpljenja in truda, da otroci osvojijo tako pomembna pravila, kot so pravila v prometu. Zato ne smemo pričakovati, da bo dovolj že nekaj dni učenja preden vstopijo v šolo. Še pomembneje se je zavedati, da mora otrok najprej razumeti, kako deluje promet, šele nato pa mu je mogoče približati tudi osnovna prometna pravila, ki so nujna za njegovo varnost. V predšolskem obdobju se večina otrok še ne znajde sama v prometu, če pa se to vendarle zgodi, so taki otroci pogosto prestrašeni in se lahko na to situacijo odzovejo zelo nepredvidljivo ter zanje nevarno. Zaradi svoje višine ti malčki tudi nimajo pregleda nad dogajanjem na cesti, to pa je hkrati tudi razlog za slabšo orientacijo. V vidnem polju majhnega otroka so samo kolesa, luči in spodnji deli avtomobilov, vse, kar je višje, pa pogosto ne vidijo. Otroci po drugi strani tudi težje osvojijo »jezik« vseh prometnih znakov in se ga zato morajo naučiti kot vsakega drugega. Za to pa seveda potrebujejo čas. Osnova za učenje prometnih znakov je seveda tudi poznavanje barv. Kako se torej lotiti vzgoje za varnost otroka v prometu?

1.     Učite jih s svojim zgledom

Otroci v predšolskem obdobju v večini stvari posnemajo svoje starše. To pomeni, da jih lahko v prometna pravila najprej vpeljete s svojim pozitivnim zgledom. To pomeni dosledno upoštevanje pravil, izogibanje vsem nevarnim situacijam (izsiljevanje prednosti, naglo pospeševanje, ipd.), ohranjanje mirne krvi tudi, ko bi za volanom najraje ponoreli – vse to pomembno vpliva na to, kako bo vaš otrok dojemal promet in pravila obnašanja v njem.

2.     Z otrokom se igrajte različne prometne situacije

Odličen način je igra vlog, za kar potrebujemo najprej na papirnato podlago narisati ceste, križišča, semaforje, razne ovire in prometne znake. Igro nato zastavimo tako, da otrok in starš dobita po eno lutko (lahko je figurica iz lego kock ali kakšna druga majhna igračka), s katero se nato gibljeta v prometu. Na ta način lahko starši otroka naučijo raznih konkretnih situacij, mu na primeru pojasnijo pravila, otrok pa pri tem nima občutka, da se uči. Vključimo lahko tudi majhne figurice avtomobilčkov, koles, motorjev, tovornjakov, avtobusov, ipd. Tako pridobljeno znanje je doživeto izkustveno in zato toliko bolj osvojeno. Da je igra zanimivejša, lahko semaforje in prometne znake naredimo iz palčk ali zobotrebcev, jih označimo s potrebnimi barvami in jih prestavljamo po papirnati predlogi s cestami in križišči. Na ta način lahko tudi preizkusimo, ali otrok pravila že razume. Otrok se na ta način nauči, da je potrebno pri prečkanju ceste vedno preveriti lučke na semaforju in pregledati, ali so se vsi avtomobili zares ustavili pred prehodom. Igro nato nadaljujemo v resničnem življenju, kjer otroka pri prečkanju ceste in v drugih situacijah lahko povprašamo, kaj moramo storiti.

3.     Za prometno vzgojo ni nikoli prezgodaj

Z njo je zato smiselno začeti že, ko z otrokom prvič stopimo na cesti. Tudi če je vaš dojenček še v vozičku, mu lahko razložite, da ob rdeči luči na semaforju ustavimo voziček, pri zeleni pa lahko varno odidemo preko prehoda za pešce. Ko otrok shodi, ga je pametno čim prej naučiti, kje je meja »varnega« sveta – tako ga opozorimo na rob pločnika, rob ceste, ipd. Pri hoji po pločniku naj bo otrok vedno na zunanji strani, sami pa hodite med njim in prometom. Naučite ga, da vam mora pri hoji ob cesti vedno trdno držati roko. Malčku je smiselno tudi ves čas pojasnjevati, kaj se dogaja v prometu. Še pred vstopom v šolo naj bi tako otroka večkrat peljali in spoznali s potjo do šole, hkrati pa mu pokazali tudi vse nevarnosti, ki se lahko zgodijo na njej.

4.     Otroka naučite, kje točno naj prečka cesto

Otroci se dobro odzovejo na pravila, ki so jasna in nedvoumna. Najbolje jih je zato naučiti, da cesto vedno prečkajo na enem mestu. To je še zlasti pomembno, ko ga učimo hoje po poteh, po katerih bo kasneje hodil samostojno (npr. pot v šolo). Pri tem starši izberite varnejšo pot, čeprav morda obstaja kakšna krajša, a slabše označena, bolj nevarna in slabo zaščitena pot. Malček naj cesto vedno prečka na označenem mestu (semafor, če tega ni na označenem prehodu za pešce).

5.     Otroka naučite barv na semaforju

Osnova so tudi tri barve: zelena, oranžna in rdeča barva, ki se pojavljajo na semaforju. S ponavljanjem otroka naučite, da sme cesto prečkati samo, ko se pojavi zelena luč na semaforju za pešce, pri rdeči pa je to strogo prepovedano. Če cesta nima semaforja, otroku pojasnite, da sme preko prehoda za pešce samo, ko ni nobenega avtomobila. To mu najlažje pojasnite tako, da mu pokažete točko, ki je otroku lahko v pomoč in mu pojasnite v smislu: »če je avto bližje, kot je tista ograja, nikoli ne hodi preko ceste«.

6.     Ne samo kdaj in kje, tudi kako naj otrok prečka cesto

Ni pomembno samo, kje in kdaj lahko otrok prečka cesto, temveč tudi, kako jo prečka. Naučite ga, da je pomembno trikrat obrniti glavo: najprej levo, potem desno in nato spet levo. Cesto ga naučite prečkati naravnost in ne po diagonali, saj je s tem na cestišču krajši čas. Pri preverjanju, ali je cesta prazna, otroka opozorite, naj si za to vzame dovolj časa in naj raje preveri dvakrat.varnost v prometu

Pri učenju prometnih pravil je pomembno tudi, da otroka ne podcenjujemo (smo preveč zaščitniški in ga zavijamo v vato) ali pa precenjujemo (ga silimo v samostojne podvige še preden je zrel zanje). Varna vzgoja terja svoj čas, do staršev pa veliko truda in doslednosti.