Poporodna depresija je motnja razpoloženja. Gre za bolezen, pri kateri se pri ženski po porodu hitro zniža raven hormonov, kar se kaže tudi na razpoloženju novopečene mamice. Poporodne depresije ne smemo zamenjevati s poporodno otožnostjo, ki prizadene kar 80 % mamic, je prehodne narave (običajno traja par dni) in mine sama od sebe, prepoznamo pa jo kot nihanje razpoloženja, jokavost, strahovi, negotovost, itd. Poporodna depresija je v nasprotju s takšno otožnostjo dolgotrajnejša (traja neprekinjeno vsaj 14 dni) in jo je potrebno zdraviti. Takšno čustveno stanje torej traja neprekinjeno dlje časa.
Vsaj 1 od 10 žensk po porodu trpi za poporodno depresijo. Ženske težavo zaradi stigmatizacije pred okolico pogosto skrivajo, zato se depresija lahko izrazi tudi kot telesna simptomatika ali anksioznost.
Po čem prepoznamo poporodno depresijo?
- Huda utrujenost in občutek osamljenosti,
- Nihanje razpoloženja,
- Razdražljivost in otopelost,
- Nezmožnost izražanja veselja ob svojemu dojenčku,
- Občutek krivde,
- Strah zaradi zdravja dojenčka,
- Motnje spanja,
- Motnje hranjenja,
- Tesnoba in napadi panike,
- Samomorilne misli ali strah pred smrtjo.
Zakaj pride do poporodne depresije?
Nastanek poporodne depresije je povezan z odzivom na novo življenjsko situacijo in na hormonske spremembe, ki se dogajajo v telesu ženske. Najpogosteje se poporodna depresija pojavi v prvih treh mesecih po porodu, lahko tudi 6-8 mesecev po porodu, pogosteje pri mamicah, ki so se v svojem življenju že borile z depresijo (z običajno ali s poporodno pri prejšnjem porodu). Poporodna depresija se lahko pojavi tudi kot čustvena ali fizična izčrpanost na travmatičen dogodek, ki ga mamica doživi pred porodom. Nekatere mamice za poporodno depresijo zbolijo zaradi slabe porodne izkušnje (težak porod, način poroda, ipd.). Poporodno depresijo lahko sprožijo tudi težave z dojenjem ali zdravstvene težave pri novorojenčku. Pogost je tudi pojav poporodne depresije pri splavu.
Kako se poporodna depresija zdravi?
Mamicam, ki sumijo, da se soočajo s poporodno depresijo, se priporoča obisk psihoterapevta. Če gre za blažjo obliko poporodne depresije, potem bo dovolj psihoterapija, s katero se mamica preko pogovora razbremeni čustvenih stisk, spremeni vzorce čustvovanja in vedenja, nauči soočanja s stresnimi situacijami, nauči sproščanja in pomena svojih lastnih potreb. Če pa poporodne depresije ne zdravimo takoj, lahko pride do hujše oblike poporodne depresije, ki je lahko tako huda, da močno ovira vsakodnevno funkcioniranje mamice. Taka oblika poporodne depresije negativno vpliva tudi na kakovost odnosa z dojenčkom. V teh primerih je nujno obiskati zdravnika, ki mamici glede na to, ali doji ali ne, predpiše ustrezna zdravila. Poleg zdravil mora mamica poiskati tudi psihoterapevtsko pomoč, ki je v kombinaciji z zdravili zelo učinkovita.