Domov Nosečnost in porod Kaj je spontani splav?

Kaj je spontani splav?

spontani splav

Spontan splav je pojav, ko nosečnica izgubi svojega otroka pred približno 24. tednom nosečnosti, še preden bi bil zarodek sposoben samostojnega življenja. Najpogosteje se na spontani splav pomisli, ko nosečnica krvavi iz nožnice, kar pa ni nujno pokazatelj izgube plodu. Spontani splav je najbolj zanesljivo moč potrditi z ultrazvočnim pregledom, na podlagi katerega ginekolog lahko ugotovi, ali je plod v maternici in ali je še mogoče čutiti njegov srčni utrip. Poznamo več vrst spontanega splava in vsi se ne zgodijo oziroma ne potekajo na enak način. Nekateri spontani splavi so grozeči – to pomeni, da nosečnica v prvem trimesečju nosečnosti krvavi, plod pa kljub temu ostane živ ter zdrav in ga nosečnica tudi brez težav donosi do poroda. Druga oblika spontanega splava je zadržan splav – v tem primeru plod odmre, pri tem pa ostane v maternici. Da ga iz maternice odstranijo, je potrebno čiščenje. Tretja oblika spontanega splava je neizbežen splav – o njem govorimo takrat, kadar ima ženska krvavitve in bolečine. Pri tej obliki spontanega splava se maternični vrat odpre in maternica iztisne plod.

Kar 30 % spočetij oziroma nosečnosti se konča s spontanim splavom. Največ spontanih splavov se zgodi v prvih 10-ih tednih nosečnosti.

Razlogi za spontan splav?

Razlogov, zakaj pride do spontanega splava je lahko več. Med najpogostejšimi razlogi za spontan splav so:

  • Zunajmaternična nosečnost,
  • Kromosomska nepravičnost plodu,
  • Nenormalen razvoj plodu,
  • Napaka v posteljici,
  • Napaka v jajčecu ali semenčici.

Pogosto se tudi zgodi, da razlage za spontan splav preprosto ni. Strokovnjaki so mnenja, da gre v takih primerih za ukrep narave, ko nosečnost iz različnih vzrokov ne poteka normalno.

Spontani splavi v zgodnjem obdobju nosečnosti so žal precej pogosti. Če ženska doživi enega ali dva spontana splava, to ne vpliva na njeno zmožnost, da otroka normalno donosi in rodi.

Lahko spontani splav kako preprečimo?

Nekateri dejavniki povečajo tveganje za spontan splav. Med te dejavnike sodijo:

  • Starost nosečnice (z leti tveganje za spontani splav narašča),
  • Pitje alkohola in večjih količin kave,
  • Kajenje,
  • Anestezija s plini,
  • Kronične bolezni nosečnice (celiakija, slabo vodena sladkorna bolezen, razne avtoimune bolezni)
  • Spočetje 3-6 mesecev po porodu,
  • Uporaba znotrajmaternične kontracepcije,
  • Spolno prenosljive okužbe pri nosečnici,
  • Več umetnih splavov v preteklosti,
  • Nekatera zdravila,
  • Prirojene napake, tumorji in druge nenormalnosti v maternici.

Spontan splav je za vsako nosečnico travmatičen dogodek, zato je prav, da si za izgubljenim otrokom pustijo dovolj časa za žalovanje.